VSI SVETI. To je praznik majhnih, preprostih, neznatnih svetnikov, ki so “utonili” v množici svetih. Med svetniki so tudi naši prijatelji, najožji sorodniki, ki so živeli v istem svetu kot mi, pa so znali v vsem iskati in najti Boga.
VERNI RAJNI. Spominu vernih rajnih je posvečen že popoldan praznika Vseh svetih. Tako je bilo že od začetka ‘spomina vseh vernih rajnih’, ki sega skoraj tisoč let nazaj. Spomin ima svoj izvor v odredbi sv. Odila, opata v Clunyju, ki je leta 998 ukazal vsem sebi podrejenim samostanom, naj 1. novembra popoldne po vseh cerkvah zvoni mrtvim v spomin, menihi naj molijo večernice za mrtve, drugi dan pa naj za mrtve opravijo slovesen oficij (molitveno bogoslužje) in darujejo zanje sveto mašo ter delijo miloščino. Lepa, ganljiva navada se je hitro razširila in v naslednjih stoletjih se je udomačila povsod po Evropi. Sredi stisk prve svetovne vojne je papež Benedikt XV. leta 1915 dovolil, da vsak duhovnik daruje na ta dan tri svete maše za rajne.
ODPUSTEK. V prvih osmih dneh novembra lahko pod običajnimi pogoji (spoved, obhajilo in molitev na namenu sv. očeta) ob obisku pokopališča in svetih maš prejmete popolni odpustek za rajne. Odpustek pomaga pri odstranjevanju “usedlin” greha, s katerimi se človek ne more združiti z Bogom. Pri zakramentu spovedi Bog odpusti krivdo in večno posledico, da ne bi mogli biti z njim; časne posledice greha pa v neki meri ostanejo in z njimi se mora spovedanec še ukvarjati, da jih odpravi, saj ga sicer ovirajo pri njegovem življenju vere in ga lahko hitro potegnejo nazaj v isti greh.