Priprava na sveti krst



Starši, ki želite svoje otroke prinesti h krstu, se oglasite v župnišču.

Starši se najprej srečate pri domačem župniku, kjer najavite željo za krst in se pogovorite. 
Priporočamo, da zaradi urejanja varstva pripravo obiščete že v času nosečnosti.

Za krst PRVEGA otroka sledijo priprave za oba starša štiri zaporedne sobote:

v CERKNEM:
- v soboto,  7.10. - 28.10.2017 ob 15h

v IDRIJI:  v soboto,  16h

v GODOVIČU: 
- v soboto, 7.10.2017 ob 16h

Nato sledi zadnje srečanje v domači župniji kot priprava na prejem zakramenta svetega krsta.

Za krst DRUGEGA otroka je samo eno srečanje v IDRIJI: 

  • v soboto,  14.10.2017 ob 15h. 


SV. KRSTI v ŽUPNIJI BODO:

  • v LEDINAH: 
  • v SP. IDRIJI: 

KAJ JE POTREBNO STORITI PRED SLAVJEM KRSTA:

  • Najpomembnejši pogoj je katoliška vera (cerkvenega občestva, staršev in botrov). To ne pomeni, da se ne da krstiti, če je eden od staršev neveren ali če sta oba oddaljena od vere; pogovorimo se z domačim župnikom.
  • Z domačim župnikom (to je župnik kraja, kjer bivamo) se starša dogovorita za prvo srečanje; nihče drug ne more tukaj nadomeščati staršev: npr. stara mama ipd. 
  • Na srečanje gresta oba starša.
  • Raje prej kot pozneje starša izbereta botra ali botro. Pri tem skrbno upoštevata predpise cerkve glede botrov, ki dobijo potrdilo o sposobnosti za botra pri domačem župniku. To potrdilo prineseta vsaj na zadnjem srečanju pred krstom župniku.
  • V dogovoru z domačim župnikom se vključita v skupino staršev, ki se pripravlja na krst otroka. Na srečanja so vedno dobrodošli tudi botri. V tako skupino se vključita starša vsaj za prvega in drugega otroka, povabljena sta pa tudi pri naslednjih otrocih.
  • Po končani pripravi se dogovorijo z domačim župnikom za duhovno in organizacijsko pripravo slavja krsta. 
  • Krsti se navadno med nedeljsko mašo praviloma v župnijski cerkvi domače župnije; le ob ustreznih razlogih se z dovoljenjem domačega župnika krsti tudi drugod. 
  • Na to zadnje srečanje obvezno pridejo tudi botri. 
  • Če je več družin za krst, krstijo skupaj, saj je to občestveno dejanje.

ČE ME VPRAŠAJO ZA BOTRA:

  • bom najprej razmislil, ali vem, kaj je to, in ali (z)morem/hočem biti bote smisel in pomen botrstva
  • Boter je tisti, ki (staršem) pomaga pri uvajanju katehumena (= pripravnika) v krščanstvo:
    • torej v krščanski način življenja in vključevanje v Cerkev – to je domačo župnijo. 
    • to je najprej sam zgled krščanskega življenja.
  • Boter ne nastopa samo v svojem imenu ali v imenu staršev, ampak je predstavnik Cerkve – to je (živega in dejavnega) župnijskega občestva (prim. Rimski obrednik Sveti krst 8; PZ 180, 205). To je v pravem pomenu cerkvena služba: Cerkev je tista, ki ga pošilja, zato tudi potrebuje potrdilo njenih predstavnikov (župnika). Bolje rečeno. Bog sam ga pošilja po Cerkvi.

Dolžnosti botra (prim. vprašanja botru v Rimskem obredniku Sveti krst; ZCP kan. 774 par. 2, 872, 892; PZ 168, 181)

  • Pomoč pri krščanski vzgoji in uvajanju v krščansko življenje, molitev zavarovanca (krščenca, birmanca) in, če je potrebno, tudi drugačna pomoč v življenju.
  • Dolžnost botra je tudi preprečevati miselnost pričakovanja daril (zlasti s strani krščenca/birmanca) (prim. PZ 205), zato ne naseda pritisku take miselnosti (ne s strani družine krščenca/birmanca, ne s strani okolja). Krst/birma je verska stvar! Lepo pa je, če krščencu/birmancu podari kakšen verski spomin.

Kar je zelo narobe je:

  • da izbiro botrov narekujejo interesi neposredne koristi in čustveni razlogi,
  • pričakovanje, da bo boter kupil čim lepše darilo,
  • da je boter nek eksotičen tip čim dlje (krajevno ali drugače) od vsakdanjega življenja krščenca/birmanca
  • da se išče botre izključno med sorodniki

Kdo je lahko boter? Cerkvenopravni pogoji - nekdo je lahko boter, če (prim. ZCP 873, 874; PZ 182):

  • ga izbere krščenec/birmanec ali starša (oziroma zakoniti zastopnik),
  • je star najmanj 16 let,
  • je katoličan in je slavil zakramente uvajanja krst, birmo, obhajilo,
  • ni oče ali mati krščenca/birmanca,
  • živi primerno veri in nalogi botra, ki jo sprejema,
  • mu ni bila (uradno, javno) naložena oz. razglašena nobena cerkvena kazen
  • Boter najprej sam s podpisom potrdi, da izpolnjuje te pogoje (prim. PZ sklep 5 str. 111); dokument potrdi domači župnik - župnik kraja, kjer dejansko živimo.
  • tudi pri krstu je praviloma en boter; če sta dva, pa naj bosta boter in botra.

Da živi primerno veri in nalogi, pomeni truditi se biti pravi kristjan (ne le na papirju), kar se vidi iz življenja:

  • pomeni živeti na krščanski način,
  • živeti po krščanskih načelih: v cerkvi, doma službi … povsod.

Najbolj znanih pet cerkvenih zapovedi, kakor jih našteva uradni katekizem,je:

  • Udeležuj se maše v nedeljo in druge zapovedane praznike in ne opravljaj nobenih del in
  • dejavnosti, ki ogrožajo posvečevanje teh dni;
  • Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto;
  • Prejmi zakrament evharistije vsaj o veliki noči;
  • Posti se zapovedane postne dni (to je zdržek mesa ob petkih ter post na pepelnico in veliki petek); 
  • Po svojih zmožnostih podpiraj Cerkev v njenih gmotnih potrebah. Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem je poleg tega posebej izpostavil: katoličan, ki živi v partnerstvu, uredi to s cerkveno poroko (prim. PZ 182; Apostolsk pismo o družini, 84).

Nekaj primerov ravnanj, ki so v očitnem neskladju z življenjem po veri:

  • vstopiti v razna društva , sekte, zdravilstva, ki so z vero nezdružljiva ali nasprotujejo Cerkvi (prim. ZCP kan. 751, 1364, 1374);
  • živeti v partnerski zvezi, pa ne biti cerkveno poročen;
  • javno nasprotovati kakšni verski resnici ali javno sramotiti vero (prim. ZCP kan. 1369, 1371);
  •  brez potrebe javno kritizirati, sramotiti Cerkev in njene pastirje: papeža, škofe, duhovnike... (prim. ZCP kan. 1373);
  • trdovratno vztrajati v javnem velikem grehu, nemoralnosti (prim. ZCP kan. 915);
  • ne (po)skrbeti za versko vzgojo svojih otrok (prim. ZCP kan. 1366); 
  • onečastiti svete hostije (prim. ZCP kan. 1367),
  • biti sokriv splava (prim. ZCP kan. 1398) ipd.

Uradna priporočila:

  • krščenec/birmanec naj ima botra (to ni pogoj za obhajanje zakramenta) (prim. ZCP kan. 872, 892)
  • boter naj bo zaradi povezanosti življenjem varovanca iz domače župnije (prim. PS 104)
  • boter naj bo izbran pred začetkom birmanskega uvajanja (priprave na krst) (prim. PZ 181; Pastoralne smernice o botrstvu 2)
  • primerno je, da je birmanski boter tisti, ki je bil že krstni boter (prim. ZCP kan. 893)

Priporočila:

  • boter je dejavni član župnije in redno sodeluje pri kakšni nalogi v župniji
  • boter je dejavni član vsaj kakšnega malega občestva v župniji (zbor, mašni bravci...)
  • boter je član župnijskega občestva botrov, če obstoja v župniji
  • boter živi svetniško